Razmere v svetovni industriji postajajo vse bolj dramatične, saj se soočamo z izzivi deindustrializacije, visokimi cenami energije in izgubo konkurenčnosti. V srcu teh dogajanj je BASF, največji svetovni kemični koncern, ki se je znašel v položaju, kjer mora ustavljati proizvodne linije in masovno odpuščati zaposlene.
BASF je kemijski gigant z več kot 110 tisoč zaposlenimi in ogromnimi proizvodnimi kompleksi po vsem svetu. Vendar se sooča z izzivi, ki odražajo širše težave evropske industrije. Evropska kemijska industrija je izgubila svoj tržni delež, kar je dodatno poslabšala geopolitična nestabilnost, kot je ruski napad na Ukrajino in odločnost, da se evropsko gospodarstvo odreče poceni, konkurenčnim ruskim energentom in usmeri k bistveno dražjim energentom iz ZDA, kar je povzročilo enormen skok cen energije. Eden glavnih izzivov za BASF in evropsko industrijo nasploh je visoka cena energije, ki močno vpliva na konkurenčnost na svetovnem trgu. Nemčija, dom BASF, se sooča z izgubo svoje gospodarske baze, saj se industrija vse bolj krči, kar povzroča tudi povečanje uvoza iz drugih držav.
"Razmere so dramatične," je stališče podružnice BASF Adriatic. "Evropska industrija izgublja konkurenčnost, in že dolgo opozarjamo, da se nam dogaja deindustrializacija." Navedbe podpira tudi dejstvo, da je nemška veja podjetja BASF že drugo leto zapored poslovala z izgubo. Nemčija je zavzela trdno stališče glede odrekanja jedrski energiji, kar pa, po mnenju direktorja podružnice BASF, prispeva k gospodarski škodi in povečuje izpuste toplogrednih plinov.
Prav tako izpostavlja nujnost zagotavljanja stabilnega in cenovno ugodnega oskrbovanja z energijo za industrijo ter potrebo po resnih premislekih o energetski politiki. V luči podnebnih sprememb in ciljev zmanjševanja ogljičnega odtisa se BASF intenzivno posveča tudi iskanju trajnostnih rešitev, kot je uporaba obnovljivih virov energije in kemično recikliranje materialov.
Kljub temu pa direktor podružnice BASF Adriatic opozarja, da je treba biti realističen glede uresničljivosti načrtov Evropske unije o ogljični nevtralnosti do leta 2050, saj so potrebne tehnične in gospodarske rešitve za dosego teh ambicioznih ciljev ter poudarja, da je potrebno previdno uravnotežiti okoljske cilje z gospodarskimi potrebami, saj prehitra in preveč ambiciozna zakonodaja lahko povzroči več škode kot koristi. Ključno je, da se industrija, politika in družba skupaj prilagodijo in najdejo trajnostne rešitve, ki bodo omogočile prehod v zeleno in konkurenčno prihodnost.
Commentaires